Toto kulukose tulaga i fafine: laulau e ala i tausaga ma taliaina tulaga

Pin
Send
Share
Send

E le tutusa fuainumera suka mo tausaga uma ma itupa. Ole maualuga ole kulukose ole toto i fafine e mafai ona fesuisuiai tele i le matua ma suiga o hormonal.

Toatele e le iloa, ae o le vaitaimi o le fanauina o se tamaititi pe o le amataga o le menopause matua afaina ai le faʻatonuina o le suka i le toto o se fafine. Ae paga lea, o le galue loloto i feau, galuega a le aiga ma matua, e leʻo mataituina atoa e le fafine lona soifua maloloina.

E naʻo le mea e tatau ona alu i ai le fomaʻi ma faʻailoga manino o le faʻamaʻi, atonu ua amata ona matuia le fomaʻi. Diabetes mellitus e leaga tele: o ona faʻailoga e tutusa lava ma le faigofie malaise pe le aliali mai mo se taimi umi lava. O le mea lea, e tatau ona iloa e se fafine poʻo le a le suka suka e faʻatatau i le faʻamaʻi.

O afea e alu ai i le fomaʻi?

O le maʻi suka o loʻo i ai se lautele o ata faʻataʻitaʻiga, o lea e i ai le tele o faʻaaliga. Pe a matauina e se fafine ia le itiiti ifo ma le tasi pe sili atu faʻailoga, e tatau ona ia faʻatopetope vaʻai se fomaʻi.

E i ai le atoa vaega o faʻavae faʻailoga o le faʻamaʻi.

Faiva vaivai, fia moe ma le itagia. Ona o le mea moni o le kulukose e le mitiia e sela o le tino, latou te le mauaina le malosi talafeagai ma amata ona matelaina. O le mea la ua tupu, ua lagona ai se maʻi masani.

Mago gutu, fiainu ma soʻona faʻamaligiina. O ia faʻailoga e fesoʻotaʻi ma le faʻateleina o avega i fatugaʻo i le maʻi suka. E le lava a latou vai e ave ese ai le suka sili atu mai le tino, ma amata ona latou ave vai mai sela ma maso.

Le ulu ma le niniva e fesoʻotaʻi ma le leai o le kulukose i le faiʻai ma le gaioiga o oloa oona pala - ketone tino. Faʻafitauli o le faʻaogaina o faʻaogaina, faʻaalia i le manava o le manava, le mauaʻi, puaʻi poʻo le manava manava. Ole vaʻai ile vaʻai, ole mea na tupu, o le ata i luma o ou mata na amata ona nenefu, lanu uliuli ma isi faʻaletonu foliga mai.

Ole televave ole faʻaitiitia pe faʻaopopoina le mamafa ole tino. Paʻu o le paʻu, papala, maʻi fofola manuʻa. Solitulafono faaituau. Le foliga o regenerative faaletonu.

I le male, o loʻo iai lauulu ulu o foliga ma isi vaega o le tino e tusa ma le ituaiga tane.

Iloiloga mo le suka suka ma lana masani

Ina ia iloa tonu le faʻatonuina ole kulukose, e manaʻomia le faia o le suʻega toto. Faʻataʻitaʻiga toto e faia i le taeao (lelei mai le 8 i le 11 itula) e manaʻomia i luga o le gaogao manava.

Talu mai le taumafataga mulimuli, tusa o le valu itula e tatau ona pasi. Ina ia aua neʻi e faʻaletonuina ai le iʻuga o le suʻesuʻega i ni nai aso aʻo leʻi faia le saʻiliʻiliga, e tatau ona e mulimuli i ni nai tulafono faigofie

Aua le inu ava malosi. Aua le ova le mamafa ia oe lava ile mafaufau ma le tino. Aloese mai le malosi lagona faʻanoanoa. Aua le soona faʻafiafiaina ise taumafataga o loʻo i ai karbohidrat faigofie ona faʻaogaina.

E tele ituaiga suʻega e iloa ai le maualuga ole kulukose i le toto, e pei o le suʻesuʻe masani o le suka i le toto, suʻega o le taliaina o le kulukose, suʻega o le glycated hemoglobin (sili atu i le fua faatatau o le glycated hemoglobin i fafine). E tatau ona maitauina o mea muamua e sili ona taatele, aua e faʻatagaina oe e te iloa faʻaiʻuga e lata i le taimi lava e te 'ave ai le biomaterial. I lenei tulaga, o le toto e mafai ona ave uma mai le tamatamai lima ma mai le alatoto. I le mauaina o masalosaloga iʻuga o le suʻesuʻega, e mafai ona toe faatonuina e le fomaʻi le suʻesuʻega.

E tusa ai ma le suka maua mai, iloa ai e le fomai le faamaʻi. O le laulau faʻaalia ai faʻailoga o le faʻatonuina o kulukose i le toto capillary mo fafine (e le aofia ai ni isi o faʻatonuga).

I le leai o ni mea le masani ai, o le kulukose masani o:

  • mai le 14 i le 50 tausaga le matua - 3.3-5.5 mmol / l;
  • mai i le 51 i le 60 tausaga le matua - 3.8-5.9;
  • mai le 61 i le 90 tausaga, o le suka ile toto mai le 4.2 i le 6.2;
  • ova atu le 90 tausaga le matutua, o le maualuga ole suka e 4.6-6.9.

I le toto venous i fafine matutua, o le masani suka suka e ese ese mai capillary ma e amata mai 4.1 i 6.3 mmol / L.

O nisi taimi e faʻatagaina le kulukose ole toto. Mo se faʻataʻitaʻiga, i se fafine ma le tamaʻitaʻi maʻi, o osooso i le suka i le toto e masani ona tupu. E faʻapea foʻi ona faʻateleina le kulukose i le taimi e togafitia ai faʻamaʻi pipisi, ma faʻamamaʻi.

O le mea lea, ua fautuaina e fomaʻi e tusa lava pe leai ni faʻailoga iloga, ia faia se suʻega toto mo le suka e le itiiti ifo ma le tasi i masina uma ono.

Maitaga Glucose Level

A o amata ona toe fausia le tino o le tina ua faʻamoemoe e toe tuʻuina uma mea aoga talafeagai mo le pepe, e ono faʻateleina le suka. I se tulaga lautele, mo fafine e iai se pepe, o le maualuga kulukose tulaga e mai 3.8 i 6.3 mmol / L.

I le 24-28 vaiaso o le maʻitaga, e ono faʻaopopo le suka i le 7 mmol / L. Ole tulaga lea e faailoa ai le ola mai ole ma isuka suka. O lenei ituaiga o faʻamaʻi e alu ese ia lava pe a uma ona fanau mai le pepe, ae o isi taimi e mafai ona liua i le ituaiga 2 suka.

O le mea lea, ua manaʻomia e le tina faʻamoemoe ona mataʻitu ma le toto le suka ma faʻataʻitaʻi i taimi uma le fomaʻi. Ole avanoa ole maʻitaga ole maʻi suka ua faateleina i fafine na e iai aiga ma le maʻisuka, ova atu le mamafa, pe maitaga, mo le taimi muamua, i luga ole 35 tausaga.

O le tele o le siʻitiaga i le toto o loʻo sili atu ile 7 mmol / l i le maʻitaga, e mafai ona aʻafia ai le tina ma lona pepe.

Ina ia tuʻu i lalo le suka i le toto, vailaʻau faʻalenatura ma meaʻai talafeagai fesoasoani, e le aofia ai le faʻaaogaina o meaʻai sugary ma faʻamalieina faigofie carbohydrates.

Le suka ole toto ile tino

O se fafine e tatau ona tausia lelei lona soifua maloloina, aua o le vave fuafuaina e mafai ona taitai atu ai i isi faigata. Ia mautinoa e siaki le suka i lou toto tasi i le ono masina.

O le laulau ma faʻataʻitaʻiga o le a fesoasoani e faʻailoa ese ese poʻo le faʻamautinoa o loʻo lelei mea uma i le kulukose. A i ai ni ou faʻailoga masalosalo, e tatau ona e vave vaʻai se fomaʻi. Lenei o le a fesoasoani e aloese mai le ogaoga aʻafiaga o le maʻi suka poʻo isi faʻamaʻi.

Talu ai o le suka tele e faʻaputuputu i totonu o le ate pe a uma ona 'ai, o le suka suka e faʻamoemoe i lenei vaega taua. I le faʻaopopoina o faʻamaʻi o le endocrine, o faʻaletonu ole ate e mafua ai le tele o kulukose i totonu o le toto. I le faʻaopopoina o le suka, o le faʻaopoopoina i le suka suka e ono faʻaalia ai le atinaʻeina o:

  • matuitui ma le umi o le pancreatitis;
  • toto maualuga;
  • tafetotoi;
  • faaletonu o le ate;
  • kanesa o le ate ma le pancreas;
  • mai.

E mafai e le fomaʻi ona faia se suʻesuʻega saʻo i le faia o se suesuega maeʻaeʻa o le maʻi. O le manatu o hypoglycemia e sili atu ma saogalemu nai lo hyperglycemia e sese. Ole televave o le faʻaitiitia o le suka e faʻaalia ai ni tulaga faʻapitoa:

  1. kanesa o le manava
  2. hepatitis;
  3. Afiga;
  4. fiva
  5. encephalitis.

Faʻapea foi le suka i le toto, e mafai ona tuʻu i lalo pe a maeʻa ona 'ai ma faʻatapulaʻaina le taumafaina o meaʻai suka. O le hypoglycemia e mafua mai i le inu ava malosi ma onanā.

Ina ia taunuʻu i tulaga masani o le suka, e tatau ona e tausisia uma fautuaga a le fomaʻi. I le maʻisuka melitus, manuia togafitiga e le faʻamoemoe naʻo le inisalini togafitiga poʻo le faʻaaogaina o suka-maualalo vailaʻau. Naʻo le tuʻufaʻatasiga ma gaioiga faʻamalositino, o le taua faʻatasi ma le mamafa tele, o le meaʻai lelei ma le mataʻituina pea o le kulukose e mafai ona e maua ai ni faʻaiuga. O le vitio i lenei tusitusiga o le a faʻaalia ai le mea na e anapogi ai kulukose.

Pin
Send
Share
Send