Faʻamatalaga auiliili i le auala e foaʻi ai le toto mo le suka

Pin
Send
Share
Send

Ole iai ole faʻailoga e avea ma faʻavae e iloa ai le aoga ole kulukose i le toto o se pepe i le matua o le tasi le tausaga.

Tatou te aʻoaʻo mai lenei tusitusiga pe faʻafefea ona foai atu le toto mo suka, aisea e fai ai suʻesuʻega, ma faʻapefea ona auiliili faʻaiuga.

Aisea e siaki ai le toto o le pepe e tasi le tausaga le matua mo le kulukose?

E tusa ai ma le aoga o le kulukose i le toto o le tamaititi, e mafai e se tasi ona faia ni faʻaiʻuga e uiga i le tulaga o faʻafitauli o le metabolic, pe sili atu, e uiga i le ono i ai o le maʻisuka mellitus po o lona toesea.

O le mea lea, e fetaui lava i matua le naunau i le suka a le la tama i le toto. O lona laititi lava siʻitia atonu ua faʻailoa mai se maʻi ua amata ai.

I tamaiti laiti, e tusa ma faʻamaeʻaina fuainumera, amata ona faʻamaʻi o faʻamaʻi o le endocrinological faʻamaʻi.

O faʻamatalaga o suʻega e uiga i le kulukose o le pepe, o le a faʻamatala ai le tulaga o le pancreas. O nai fetuunaʻi i tulaga masani o lenei faʻailoga i le faʻatonuga e faʻateleina o mafuaʻaga ia suesuega a le fomaʻi faʻapitoa.

E i ai faʻalavelave faʻailoga e mafai ona mafaufauina ni faʻailoga mo le mafuaʻaga o le auiliiliga:

  • faanatinati sili atu nai lo masani;
  • lagona faifai pea o le fiainu;
  • ova le mamafa i le fanau mai;
  • vaivaiga pe a uma le 'ai;
  • vave leiloa leiloa.

O nei faʻailoga e ono tutupu ona o le leai o se inisalini.

I se mea faapea, pau le auala e iloa ai le mafuaʻaga o le soifua lelei o le pepe o le fesoasoani i le naʻo le su eina o le toto toto.

Afai o le mamafa o le pepe faatoa fananau mai e maualuga atu nai lo masani, ona oʻo i le tausaga e tatau ona faʻatonuina se suʻega toto.

Saunia le pepe mo auiliiliga

Ina ia faʻaleleia atili ai le iʻuga o le suʻesuʻega, e taua le iloa pe faʻapefea ona saunia le pepe mo le tiliva.

O le auiliiliga e faʻatinoina i luga o se gaogao gaogao. Ile tulaga ole pepe, e mafai ona tupu mai ai isi faʻafitauli, aua o le tele o tamaiti ole nei vaitau ua faʻasusu.

Ua tatau ona solia se faasologa lelei o galuega, e mafua ai le soona tausua o le tamaititi ma ona faanaunauga. I lenei tulaga, e faʻataga le tamaititi e fafaga, ae e tatau ona tupu lenei mea i le tolu itula aʻo leʻi asia le fale suʻesuʻe.

O lenei interval ua lava mo le faʻaaogaina le susu i totonu o le tino ma o lona faʻaaogaina e le afaina ai le faʻaiuga o le saʻiliʻiliga. I le aso o le suʻega, e mafai ona e faʻaogaina le tele o le vai e manaʻomia.

E oʻo i se malulu tele e mafai ona faʻaleagaina tele le iʻuga.

E taua le iloa o le tagofia o vailaʻau o loʻo i ai glucocorticoids e ono faʻatupuina le faʻateleina o le suka i le toto o le pepe.

A faʻapea o loʻo togafitia e le pepe nei vailaʻau, e tatau ona taʻu i le fomaʻi o loʻo galue i lea mea. Masalo o le a faia se faaiuga e tolopo le iloiloga.

Faʻafefea ona foai atu le toto mo le suka i se tamaititi ile 1 tausaga?

O le toto o se tamaititi e tasi le tausaga e ave mai le mulivae po o vae.

O le fomaʻi, e faʻaaogaina se mea faigaluega faʻapitoa, e faia ai le faʻailo e aoina ai nai mataua ole toto.

O se tamaititi i lenei tausaga e mafai ona fefe, o le tiute o matua o le taumafai e faasee ia te ia. I le taimi o le togafiti, e le tigaina le tamaititi i se tiga matuia, afai e naunau o ia i se mea, o le taualuga o le a alu vave.

E fautuaina le ave o le tamaititi e sili ona fiafia i ai se fofo ia te ia, talu ai o le auiliiliga e faia i luga o le gaogao manava, atonu o le a suia o ia ona o le lagona o le fiaaai i le taimi nei. Ole a fesoasoani lea ile pepe e toe malosi vave mai mafatiaga pe a maeʻa se asiasiga ile fale suesue.

Faʻafefea ona e manino mai faʻaiuga o le suʻesuʻega?

Ina ua maeʻa ona ave le biomaterial, faʻagasolo loa e iloilo le faʻaiuga. Ole taua ole faailo e le faalagolago ile itupa ole tamaititi.

E taua tele le matua o le gasegase, talu ai o suka suka tulaga ese mo eseʻese tausaga.

E i ai ni iunite mo le fuaina o kulukose maualuga, sili atu ona latou faʻaaogaina mmol / lita. E i ai isi iunite o fua, ae ui i lea, o lo latou faʻaaogaina laititi e masani ai, e aofia ai mg / 100 ml, mg / dl, mg /%. I le mauaina o faʻamaumauga, o le a faʻailoaina le tau o le "Glu" (kulukose).

O nisi e talitonu o se tasi taimi mo le auiliiliga e le lava, e faigata ona fuafua le iai o ni suiga mai ia. O le mea moni, i le i ai o faʻailoga uma faʻaalia ai le i ai o pathology, o le tasi suega suʻega o le a lava lea e faʻamautu ai le faʻamaʻi.

A faʻapea o faʻailoga o le suka i se tamaititi e mamao ese mai le masani ai, e taua tele le mulimuli i fautuaga uma a le fomaʻi.

Masani ma fesuiaiga

Aua neʻi e te ofo i le maualalo o le kulukose i le toto o pepe e tasi le tausaga le matua. O lenei e masani lava ma ona o le uiga ese o le metabolism. A o faagasolo lea vaitaimi, e leʻi malosi tele le pepe, aemaise ai ile ono masina muamua, ona latou te le manaʻomia tele le kulukose e fai ma malosiaga.

O le mea ai e maua ai le pepe ile taimi ole olaga ole susu ole susu, e paleni paleni le fagu, e matua faigata ai ona siisii ​​le maualuga ole suka. I le tamaititi e tasi le tausaga le matua, o le suka kulukose ole toto mai le 2.78 i le 4.4 mmol / L.

E tele hormone e nafa ma le gaosiga o le suka i le toto:

  • inisulini, o le atinaʻeina o loʻo faatino e le pancreas. O le hormone e nafa ma le faʻaititia o suka i le suka;
  • glucagon, e gaosia foi e le pancreas, ae o lona aoga ia faʻaitiitia le suka i suka;
  • catecholamine, gaosia e le adrenal glands, faʻateleina ai foʻi le aoga o le kulukose i le toto;
  • cortisol - O le isi hormone e gaosia e le adrenal glands ma nafa ma le puleaina o le gaosiga o le kulukose;
  • GALUEGAE faʻamaonia e le pituitary gland ma e faʻamamaina ai le gaosiga o le catecholamine ma cortisol hormone.
Naʻo inisalini hormone e fesoasoani i le faʻaititia o le kulukose i le tino. A faapea, i lalo o le faʻamalosiga o soʻo se mea, ua paʻu a latou gaosiga, ona faʻasolo mai ai lea o isi vaega o tulafono faʻatonutonu.

I le decoding o le tali, e mafai ona e vaʻaia faʻateleina ma le manatu maualalo kulukose.

Maualuga maualuga

O le tele o suka o loʻo faʻaalia e faʻailoaina ai le hyperglycemia. O se tulaga faʻapena e ono tulaʻi mai ona:

  • mali suka. Ole Type 1 inisalini gaosiga e taatele i tamaiti laiti;
  • thyrotoxicosis, i lenei tulaga, e i ai se faʻaletonu i le gaosiga o hormones e le pancreas;
  • adrenal patu;
  • umi.

Faatasi ai ma sea ituaiga ese, e taua tele le mataituina o meaʻai a le tamaititi, meaai e tatau ona i vaega laiti, ae o le numera o taumafataga i le aso ua faateleina.

Taugofie

Ole maualuga ole suka e faʻaalia ai le hypoglycemia. O mafuaʻaga mo lenei tulaga e ono:

  • iniseti;
  • faamaʻi o le faigata;
  • inisalini;
  • faʻaleaga o le faiʻai;
  • faaumiumi o le tulaga o le fiaaai;
  • gasegase tau;
  • faaleagaina le neura faiga.

O faʻaalia o lenei tulaga e mafai ona avea ma fiamoe ma popolega. Fainting ma convulsions e seasea masani.

E taua tele foi i le tulaga lea ia mautinoa e le pau le suka i lalo o le tulaga masani. Manaʻomia ni meaʻai maualuga i le suka.

I le hypoglycemia, e manaʻomia le faʻateleina o meaʻai carbohydrate

O le faʻavasegaina vave o taimi e mafai ona fesoasoani e iloa ai faʻamaʻi aʻi talavou. Ole mea lea, o se suʻega o le kulukose i se tamaititi ile tausaga ole tasi e matua taua tele.

E iloga ma lautele ona maua. Manipulasi faʻataʻitaʻiga e le mafua ai le le fiafia i le pepe, ae o lona faʻamatalaga mataupu e maualuga.

Ole suʻesuʻega faʻapitoa e faia lelei lava, ma i nisi tulaga, ma le masalomia o ni suiga, o lo latou faʻateleina faʻateleina.

Fesootai vitio

E uiga i tulaga o le suka suka i tamaiti i tausaga e eseese i le vitio:

E taua le mataituina o le soifua maloloina o le tamaititi ma fai le suʻega ogaoga. Faʻafetai i lea mea, ua mafai ona puipuia le tutupu aʻe o le tele o faʻamaʻi ogaoga e ono afaina tele ai le tulaga lelei o le ola o le tamaititi.

Pin
Send
Share
Send